Prvi vikend v oktobru je bil v znaku MEPI odprave, ki so jo skupaj izvedle tri srednje šole. Udeleženci so raziskovali območje ob reki Savinje in to od Zidanega Mosta po Aškerčevi poti do Rimskih Toplic, mimo zaselka Marija Gradec do Laškega, preko Huma in Pečovnika do Grmade in nato v Celje. Na dvodnevni avanturi, ki so jo dijaki opravili za bronasto stopnjo, so premagali več kot 40 km in skoraj 2000 m višinske razlike.
Čas prvomajskih počitnic je bil na Gimnaziji Krško in Srednji poklicni in strokovni šoli namenjen vsem, ki so želeli opraviti pustolovsko odpravo na bronasti stopnji Mednarodnega priznanja za mlade MEPI.
Prvo poskusno odpravo na bronasti stopnji smo med prvomajskimi počitnicami postavili na otok Olib. Ker gre za relativno neturistično lokacijo, je za vsakega mladega pustolovca toliko bolj zanimiva. Skupaj z otokom Silba je tvoril dvojček destinacij, kjer smo vsi spoznavali in raziskovali…
Mepi trening bronaste odprave na Nanos v sodelovanju s planinskim društvom Videm Krško. Po strmi poti h Vojkovi koči in potem večinoma po brezpotju k Abramu.
V hladno jutro, ki se še ni dodobro zbudilo, je vstopilo sedem Mepijevcev in še dva spremljevalca skupaj s štirinožcema, ki sta komaj čakala, da Siemensovo premično kletko zamenjata s pasjim igriščem, ki se je tokrat raztezalo po širšem območju nad Zidanim mostom in Hrastnikom. Predvsem tehnično zahtevne trase smo se lotili na vstopu na Aškerčevo pot, ki se vije po dobro uhojenih prehodih med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami nekaj sto metrov nad Savinjo
“Tale Materija nam je dala danes mislit”, pravi Tone, ki mu je načrte pred odhodom na turo pokvaril delovni čas pizzerije v zadnji vasi ob poti, kjer je napovedal postanek. Napovedano se udejani kasneje v grmovju nedaleč stran od vasi Skadanščina, kjer nas avtobus zapusti in prepusti primorskemu krasu, ki se še ni dodobra prebudil, čeprav smo skoraj nerazpoznavne znake pomladi začutili v zraku.
“Nevednost je bila doma pri gospodu in tlačanu, pri bogatinu in beraču. Kjer je pa nevednost, tam je mnogo neumnosti, prazne vere in vraž.” ― Josip Jurčič
Če pravijo, da se po začetku dan pozna, potem so pred novimi MEPI skupinami na obzorju zelo razburljivi in pustolovski časi. Predprazničnih trening po hribovjih v okolici Celja je ponudil odlično vajo iz orientacije, izjemno uspešno in kvalitetno izgubljanje je poskrbelo za višek kilometrov in korakov. Teren treninga pa je poskrbel, da se je dodobra prebudil adrenalin, ki je potreben za vsako dobro pustolovščino; najprej prijetno razburljiv vzpon čez jesenski Hudičev graben, vzpon na Srebotnik v družbi močnega vetra, spust po ozkem grebenu, za veseli konec v Celjski koči pa sta se nam pridružila še Nodi in Hugo. (napisala A.)
Po opravljenih odpravah na bronasti stopnji so se k Mepiju priključili novi člani prvega letnika, ki so že takoj na začetku zbrali dovolj poguma za tridnevno avanturo na otoku Krk. Bravo. Načrt je raziskati južni del otoka in pri tem samooskrbno prehoditi vsaj deset kilometrov dnevno, ki pa se lahko po dosedanjih izkušnjah tudi raztegnejo.:)
Na prešernovo smo se na dveh in štirih odpravili na Kum. Sneženje je napovedovalo dolgo in naporno turo. Iz Zidanega mosta smo krenili na cicko, kjer je bilo jasno, da bomo to jutro vkorakali v deviški sneg Škratove doline.