Na Peco vodi mnogo poti, mi smo se nanjo povzpeli po tisti najzahtevnejši s slovenske strani, tako da smo hojo združili s plezanjem in obiskom votline Kralja Matjaža.
Tokrat smo trening izvedli v naši neposredni bližini, v plezališču Armeško pri Senovem. Matic je moral potrditi svoj Mepi cilj in zaključiti veščine na bronasti stopnji, tako da je skupaj s Kajetanom in Nikom splezal nekaj smeri…
Poskusna bronasta odprava je potekala v dolini reke Dragonje. Na poti od izvira so izliva so imeli dijaki nalogo, da izvedejo kvantitativno raziskavo kvalitete vode v Dragonji in njenih pritokih in ob tem premagati okoli 30 km poti večinoma po neoznačenem terenu oziroma kar po sami reki.
Pristop na Triglav je bil vedno avantura. Zadnje čase pa bolj zaradi prometa tujih gostov, ko si na vrh zaželiš raje po kakšnji drugi, manj uhojeni in znani poti, postaja nekaj drugega. Če je taka povišana koncentracija vizija slovenskega turizma, potem bomo Triglav kmalu izvzeli s tega spiska avantur, ga prepustili roza majicam in fluorescenčnim hlačkam, t.j. novodobnim planincem v dvoranskih copatkah ter se vprašali, kakšna je resnična politika Triglavskega narodnega parka – nekaj kar ščiti naravo ali nekaj, kar jo obremenjuje?
Prvi vikend v oktobru je bil v znaku MEPI odprave, ki so jo skupaj izvedle tri srednje šole. Udeleženci so raziskovali območje ob reki Savinje in to od Zidanega Mosta po Aškerčevi poti do Rimskih Toplic, mimo zaselka Marija Gradec do Laškega, preko Huma in Pečovnika do Grmade in nato v Celje. Na dvodnevni avanturi, ki so jo dijaki opravili za bronasto stopnjo, so premagali več kot 40 km in skoraj 2000 m višinske razlike.
Čas prvomajskih počitnic je bil na Gimnaziji Krško in Srednji poklicni in strokovni šoli namenjen vsem, ki so želeli opraviti pustolovsko odpravo na bronasti stopnji Mednarodnega priznanja za mlade MEPI.
Prvo poskusno odpravo na bronasti stopnji smo med prvomajskimi počitnicami postavili na otok Olib. Ker gre za relativno neturistično lokacijo, je za vsakega mladega pustolovca toliko bolj zanimiva. Skupaj z otokom Silba je tvoril dvojček destinacij, kjer smo vsi spoznavali in raziskovali…
Mepi trening bronaste odprave na Nanos v sodelovanju s planinskim društvom Videm Krško. Po strmi poti h Vojkovi koči in potem večinoma po brezpotju k Abramu.
V hladno jutro, ki se še ni dodobro zbudilo, je vstopilo sedem Mepijevcev in še dva spremljevalca skupaj s štirinožcema, ki sta komaj čakala, da Siemensovo premično kletko zamenjata s pasjim igriščem, ki se je tokrat raztezalo po širšem območju nad Zidanim mostom in Hrastnikom. Predvsem tehnično zahtevne trase smo se lotili na vstopu na Aškerčevo pot, ki se vije po dobro uhojenih prehodih med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami nekaj sto metrov nad Savinjo
“Tale Materija nam je dala danes mislit”, pravi Tone, ki mu je načrte pred odhodom na turo pokvaril delovni čas pizzerije v zadnji vasi ob poti, kjer je napovedal postanek. Napovedano se udejani kasneje v grmovju nedaleč stran od vasi Skadanščina, kjer nas avtobus zapusti in prepusti primorskemu krasu, ki se še ni dodobra prebudil, čeprav smo skoraj nerazpoznavne znake pomladi začutili v zraku.