Donačko goro smo napadli z več strani. Blaž in Matic sta z Alenko zavila najprej na kočo pod Bočem in se nato prebijali mimo Plešivca proti rudijevem domu, ostali (Žiga, Ana, Tim, Jan) pa so še odločili za orientacijo s štartom v vasi Sv. Jurij. Kontrolne točke so se vrstile Preberi več…
Mepi vikend načrtujemo nad Vipavo, najprej bomo poskušali preplezati obe ferati (Furlanovo in Otmarjevo) in splezati nekaj smeri nad Vipavo, poiskati bomo morali primeren prostor za spanje. Naslednji dan izvajamo kolesarsko orientacijo na Nanosu (30km).
Spustili smo čoln tistega spomladanskega dne 2019. Spustili smo še druge ter šli. Tok nas je nosil od Kostananjevice na Krki pa vse do Velikih Malenc, kjer smo zaključili naš prvi trening na vodi. Poldrugo vodno izkušnje smo nekateri preživeli tudi v vodi, predvsem zaradi pretirane želje po raziskovanju obale ob Klunovih toplicah.
Na Peco vodi mnogo poti, mi smo se nanjo povzpeli po tisti najzahtevnejši s slovenske strani, tako da smo hojo združili s plezanjem in obiskom votline Kralja Matjaža.
Tokrat smo trening izvedli v naši neposredni bližini, v plezališču Armeško pri Senovem. Matic je moral potrditi svoj Mepi cilj in zaključiti veščine na bronasti stopnji, tako da je skupaj s Kajetanom in Nikom splezal nekaj smeri…
Pristop na Triglav je bil vedno avantura. Zadnje čase pa bolj zaradi prometa tujih gostov, ko si na vrh zaželiš raje po kakšnji drugi, manj uhojeni in znani poti, postaja nekaj drugega. Če je taka povišana koncentracija vizija slovenskega turizma, potem bomo Triglav kmalu izvzeli s tega spiska avantur, ga prepustili roza majicam in fluorescenčnim hlačkam, t.j. novodobnim planincem v dvoranskih copatkah ter se vprašali, kakšna je resnična politika Triglavskega narodnega parka – nekaj kar ščiti naravo ali nekaj, kar jo obremenjuje?
Mepi trening bronaste odprave na Nanos v sodelovanju s planinskim društvom Videm Krško. Po strmi poti h Vojkovi koči in potem večinoma po brezpotju k Abramu.
V hladno jutro, ki se še ni dodobro zbudilo, je vstopilo sedem Mepijevcev in še dva spremljevalca skupaj s štirinožcema, ki sta komaj čakala, da Siemensovo premično kletko zamenjata s pasjim igriščem, ki se je tokrat raztezalo po širšem območju nad Zidanim mostom in Hrastnikom. Predvsem tehnično zahtevne trase smo se lotili na vstopu na Aškerčevo pot, ki se vije po dobro uhojenih prehodih med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami nekaj sto metrov nad Savinjo
“Tale Materija nam je dala danes mislit”, pravi Tone, ki mu je načrte pred odhodom na turo pokvaril delovni čas pizzerije v zadnji vasi ob poti, kjer je napovedal postanek. Napovedano se udejani kasneje v grmovju nedaleč stran od vasi Skadanščina, kjer nas avtobus zapusti in prepusti primorskemu krasu, ki se še ni dodobra prebudil, čeprav smo skoraj nerazpoznavne znake pomladi začutili v zraku.
“Nevednost je bila doma pri gospodu in tlačanu, pri bogatinu in beraču. Kjer je pa nevednost, tam je mnogo neumnosti, prazne vere in vraž.”
―