Budnica je bila ta dan ušesom bolj prijazna. Po zboru smo izvedeli, kaj bomo počeli in smo si kar malo oddahnili, saj nas je čakal manj zahteven dan. V načrtu je bilo plezanje, plavanje in orientacija. Spakirali smo nahrbtnike in se odpravili do plezališča Kal Koritnica, kjer smo vpeli tri plezalne smeri. Ker so bile različnih težavnostnih stopenj, si je vsak izbral tisto, ki mu je najbolj ustrezala. Imeli pa smo tudi tekmovanje med skupinami in vsak član je skušal čim hitreje preplezati svojo smer in skupina z najboljšim časom je zmagala. Nato smo opremo pospravili in se odpravili do Koritnice, kjer smo lahko skakali z mostu. Super je bilo tudi to, da smo letos imeli neoprene in nas je zato manj zeblo. Po kopanju in kosilu smo imeli mestno orientacijo po Bovcu. Do tja smo šli peš, potem pa smo se razdelili po skupinah, dobili zemljevide in se odpravili. Tokrat smo imeli še dodatno nalogo, da poiščemo domačine in jih sprašujemo različna vprašanja, kot recimo, iz česa je narejen bovški sir, ali pa kaj v njihovi govorici pomeni korjera, katerega leta so imeli potres, koliko imajo prebivalcev… Večina ljudi se je z veseljem pogovarjala in nam povedala kaj o njihovem mestu, mnogi pa tudi kaj o sebi. Ker smo bil ravno v mestu, smo si kar med orientacijo kupili sladoled in ga jedli med potjo. Na cilj smo prišli ravno, ko je začelo deževati, zato smo hitro šli v kombi in nazaj v kamp. Tam pa smo imeli drugo težavo. Hrano smo hranili v kombiju zaradi miši in ker smo v njem pozabili ključ, se je zaklenil in jedli smo lahko le tisto, kar je ostalo zunaj. Na srečo je bilo hrane dovolj in ni nihče šel lačen spat.