Skoči na vsebino

NADIŽA

Prvi tabor Outsider  smo izvedli na področje Nadiže in Breginjskega kota.

Kaj smo počeli?

Planinske ture

Podali smo se na dve daljši planinski turi: na Stol iz Breginja in na Krn s planine Kuhinja.

Orientacija

Izvedli  smo orientacijo s tabornega prostora na Breginj, orientacijo iz Magozda do kobariške kostnice ter orientacijo ob Nadiži. 

 

Soteskanje

Skoraj dvourno raziskovanje zgornjega toka Nadiže od mosta Logje do zgornjega mosta Victorre Emanuel. 

Gorsko kolesarjenje

Gorsko se je kolesarilo na planino Božca iz Učje, vzpon smo obogatili z obiskov planine, kjer smo kupili domačo skuto.

Kopanje v Nadiži

Kopanje v Nadiži smo imeli na več lokacijah, največkrat pa kar nedaleč stran od tabornega prostora.

Bivakiranje

Skupina se je odločila bivakirati na divjem.  Lokacijo bivakiranja je bilo potrebno najti v gozdu, tam prespati in se vrniti zjutraj v tabor.

Pustolovski odpravi

Mepi odprava na bronasti stopnji 

Dvodnevna odprava ob reki nadiži s prečenjem Pradola in raziskovanjem reke ter zaključkom s soteskanjem  

Spremljevalci

Nad udeleženci tabora skrbi skupina starejših, večinoma pegagoških delavcev, ki imajo izkušnje v delom z mladostniki in izkušnje pri hoji v hribe. 

Tabor je usmerjen v samoizpopolnjevanje  posameznika, pretežno  v skupinski deli uresničevanje lastnega cilja, česar se vodniki zavedamo. Poleg vodnikov Planinske zveze Slovenije so v taboru tudi voditelji MEPI odprav, ki skupaj z udeleženci načrtujejo pustolovske odprave v času tabora.

Življenje ob Nadiži

Na Milanovem tabornem prostoru smo preživeli čudovit teden, v katerem smo izvedli planinsko turo na Stol iz Breginja in turo na Krn s planine Kuhinja. Bivakirali smo na Monte Mii, izvedli soteskanje v zgornjem toku Nadiže, orientacijo s tabornega prostora na Breginj, orientacijo iz Magozda do kobariške kostnice ter orientacijo ob Nadiži. Prikolesarili smo na planino Božca.

Večina dni je minila tudi s kopanjem ob Nadiži.

V taborniških veščinah smo se urili s sosedi – rodom ljubljanskih tabornikov.

Orientacija

Proge so bile postavljene v okolici tabora in na bregovih Nadiže, na Breginj po neoznačenih poteh in brezpotju, z Drežnice pa je bila trasirana tudi proga do Kobarida, ki je vključevala obisk vseh večjih naravnih in kulturnih znamenitosti tistega območja: slap Kozjak, Tojzlov grad in kobariško kostnico. 

 

webdesign-GB-03

Matej Mlakar

vodja tabora

Kolesarjenje in tura na Stol

Na Kobariški Stol smo se odpravili iz Breginja mimo Sv. Marjete, kolesarili pa smo iz Učje. Vrh, ki smo ga vsako jutro opazovali s tabornega prostora, je marsikomu deloval zelo daleč, saj nas je od njega ločevalo več kot 1100m višinske razlike. Vzpon nanj ni zahteven, a traja… sploh na vročih južnih pobočjih. Kljub temu smo se na poti lahko vsi osvežili na planini Božca, kjer je na prodaj tudi vrhunska sveža skuta, ki jo pridelujejo kobariški sirarji. S kolesom se ni dalo na vrh, je bilo pa toliko bolj prijetno, ko smo razmišljali o slikovitem spustu v taborni prostor. 

webdesign-GB-03

Matej Mlakar

vodja tabora

Tura na Krn

S planine Kuhinja smo krenili skupaj proti vrhu, a se je že pri planini Zaslap čutilo, da bodo nekateri zmogli vrh le, če bodo šli do tja počasneje. Gomiščkovo zavetišče se nam je nasmihalo, a do njega je bilo še daleč. Plezalni del smo zaradi spolzkih trav  izpustili, na poti pa je bilo dovolj čas za užitke v razgledih na Kaninsko skupino in potem na vrhu na osrednji del Julijcev. Nekateri so tu prvič prebili višino 2000m. Pogled je jemala kulisa daleč spodaj,  pod Kobariškim, kjer se razteza Breginjski kot in reka Nadiža. S pogledi smo iskali lokacijo našega tabora.  Hitrejša skupina se je že spuščala, ko smo nekateri še hodili navkreber.  Čas je na vrhu izgubil svoj pomen, v tišini, ki jo je občasno motil rahel veter, smo se odpravili na ogled rovov in sledi, starih več kot stoletje. Človeška neumnost je tu vklesana v skalo, iz te skale se lahko kaj tudi naučimo.

webdesign-GB-03

Matej Mlakar

vodja tabora

Bivakiranje na Mii

Za nekatere najbolj pričakovana dejavnost,  nočitev na hribu kakšno uro stran od tabornega prostora, se je odpravila skupina Outsiderjev, ki so morali opremo nositi s sabo, lokacijo bivakiranja pa so morali najti s pomočjo vnaprej začrtanih koordinat. Zanimivo je bilo poročilo: nekaj je hodilo okoli celo noč, slišalo se je, videli pa se ni nič… Le kdo bi vedel, kaj je bilo to.

webdesign-GB-03

Matej Mlakar

vodja tabora

Soteskanje

Nadiža v zgornjem toku nad mostom v Logje se vije ob državni meji, po kateri poteka prava  igralnica na prostem, ki smo jo to leto dodobra izkoristili. Dobra  ura kopanja v popoldanskem času, ko je temperatura ravno pravšnja, in ni potrebna uporaba neoprenov, mine takoj in to tako, da se naslednji dan vrnemo še enkrat… Res, da smo nekje v večernih urah izgubili tudi čelado, a je bilo vredno… Adrenalinsko doživetje s skoki z višjih brežin je najlažje preživeti kar v športnih copatih, a tudi pes je bil navdušen, čeprav je bil bos.

webdesign-GB-03

Matej Mlakar

vodja tabora