Po Krasu na Cerje in Trstelj 16.1.2022
Mepi Krško je leto začel s primorskim orientacijskim pohodom celotne skupine po slovenskem Krasu od Kostanjevice na Krasu do vasi Lipa, do katere je pot vodila mimo kraških jam, Pomnika miru na Cerju in čez številne vrhove Krasa in Stjenkove koče na Trstelju. Celodnevno avanturo je opisal član bronaste odprave Vital.
Poročilo skupine MEPI
Na hladno jutro smo se 16.1.2022 odpravili na trening. Zgodaj zjutraj ob 5. uri smo se zbrali pred šolo in se odpravili proti Primorski. Okoli 7. ure zjutraj smo prispeli v vas Kostanjevica na Krasu, ki je bila začetna točka pohoda.
Pohod smo tokrat začeli skupaj v eni skupini. Najprej smo se opravili proti Vrhu Varde. Na začetku smo hodili po pretežno ravni poti in po dobrem kilometru hoje prispeli do Vrha Varde. Potem smo se odpravili do Ruske jame, naše prve točke na zemjevidu. Po enem kilometru hoje po gozdni poti smo tako prispeli do jame.
Jamo smo si na hitro ogledali, se pri njej slikali in rešili nalogo. Od tam smo se odpravili do naše naslednje točke, spomenika pri Lokvici. Po dobrih dveh kilometrih hoje po gozdni in makadamski poti smo prispeli do avstroogrskega spomenika pri Lokvici. Tam smo se slikali, potem pa se hitro odpravili do jame Pečinke, ki je bila zelo blizu. Pri jami Pečinka smo spoznali gospoda in njegovega sina, ki sta nam ponudila ogled jame, ki je sicer zaprta. Gospod nam je o jami povedal veliko zanimivih informacij, kot na primer, da je jama v prvi svetovni vojni služila kot skladišče orožja in prebivališče za vojake. Naslednja zanimivost jame je, da so vanjo med bombnimi napadi skrili žaromet, ki je bil na hribu nad njo. Po ogledu jame smo se gospodu zahvalili za vse in se odpravili proti Cerju, do katerega je bil dober kilometer hoje. Pri stolpu Cerje smo imeli malo daljši počitek ter si ogledali stolp in razgled z le-tega. Pogled s stolpa nudi čudovit razgled na Monfalcone in Vipavsko dolino. Pot smo nadeljevali proti Velikem Medvejišču, kjer smo se slikali in se odpravili proti Fajtjemu hribu, kjer smo opravili nalogo in se nato dobrih 30 metrov nadmorske višine povzpeli na Veliki vrh. Tam smo imeli kratek odmor in se slikali, nato pa smo se spustili po poti proti Renškemu vrhu.
Od Renškega vrha smo se povzpeli na Trešnik, kjer smo se spočili in imeli kratek postanek, od tam naprej pa pot nadaljevali do Stolovca. Po poti smo občudovali prelep razgled na okoliške hribe in kraje ter opazili veliko ostankov prve svetovne vojne. Na Stolovcu smo opravili našo nalogo in se tako odpravili do naše predzadnje točke do Stola. Do Stola smo prehodili dober kilometer in se pri njem slikali ter se na hitro spočili, nato pa nadaljevali pohod proti Trstelju, ki je bila naša zadnja točka. Po kilometru hoje po gozdu smo prispeli do vrha Trstelja in se potem spustili do koče, kjer smo imeli kosilo. V koči so nam za kosilo postregli z žlikrofi. Ko smo pojedli kosilo, se je že mračilo, zato smo se po gozdni poti odpravili v dolino proti vasi Lipa, kjer nas je čakal kombi. Ko smo prispeli do vasi, je bila ura že šest zvečer, zato smo se hitro odpravili proti Krškem. V Krško smo prispeli okoli pol devetih zvečer. Trening je trajal približno 9 ur, prehodili smo 17 kilometrov in naredili 700 metrov vzpona.
Vital Kortnik