Za kvalifikacijsko odpravo na “GORO BOGOV”
Olimp je z 2.919 metri najvišja gora v Grčiji. S svojo veličino, kar 52 vrhovi, globokimi kanjoni in razgledi na morje pa je buril domišljijo že v času Antike. Od leta 1938 je postal to prvi grški nacionalni park. Večina vrhov je nad 2.000 m, najvišji je vrh Mytikas.
Traso za Olimp, ki smo jo izbrali, smo se prvič kot novo sestavljena ekipa lotili precej pozno, namreč štiri tedne pred načtovanim odhodom. Imeli smo težave dobiti se skupaj na kup. Vsak si je izbral, katere podatke bo vpisal v skupno tabelo in jih večkrat pregledali, da ne bi bila zavrnjena. Imeli pa smo težave z koordinati GK, saj smo prvič šli v državo, ki ni uporabljala GK5 a s pomočjo mentorja smo našli prave podatke. Teden pred odhodom pa smo se še zadnjič dobili in šli skupaj čez celotno teraso, in še izved tistih par detajlov, ki jih je bilo potrebno reči. Smo pa isti dan zvedeli, da se eden izmed naših članov ekipe ne bo udeležil odprave.
Matic
1. dan.
Naša zlata odprava se je uradno začela. Pripeljali smo se na izhodišče in začeli s hojo malo pred sedmo uro, v bistvu takoj, ko se je lahko videl teren, po katerem bi hodili. Že sam štart je bil zanimiv saj smo si šli ogledati jamo Dionysiosa in še par slapov, ki so nam bili ob poti. Takoj za tem so se pa začeli višinci. Na poti do vrha se je zgodilo veliko zanimivih stvari… videli smo tovorne mule, ki so do koče tovorile živila, na poti smo se srečavali z zelo prijaznimi Grki. Prva večja postajanka je bila koča pod Olimpom, kjer smo se tudi dobro najedli. Zaradi težavne poti in primanjkovanjem časa, smo se odločili, da težje rugzake pustimo pri koči, kjer bi spali, za na pot na Olimp smo si spakirali v manjše rubzake samo vodo čelado in par čokoladnih tablic. Vzpon je bil dokaj lahek je in šel hitro, dokler nismo prišli do plezalnega dela. Nadeli smo si čelade in pravidno začeli vzpon. Moram reči, da smo se kot ekipa super odrezali, na vrh smo prispeli vsi v enem kosu brez problemov. Naredili smo še par posnetkov in slikic in se počasi odpravili nazaj dol proti koči. Spust ni bil nič lazji kot vzpon in če to ni bilo dovolj, je imel teren ponekod tudi super imena kot so na primer “hudičeve stopnice”. Nazaj h koči smo prišli ravno pred temo, da smo se lahko še normalno spakirali in pripravili za naslednji dan. Bili smo tako utrujeni, da smo vsi zaspali v petih minutah in tako se je nas prvi dan končal.. čakalo nas pa je še veliko…
2. dan:
Po napornem prvem dnevu zlate odprave so se nam špageti in mesne kroglice lepo prebavile in bili smo pripravljeni za drugi dan. Začetek je bil naporen, saj smo po isti poti kot včeraj do Olimpa odsli z nahrbtniki. Ko smo dali ta težji del čez, nas je čakalo malo ravnine in kratka pavza. Nato je sledil kratek vzpon in na sedlu smo odložili nahrbtnike in poiskali pot do gore Skolio (2905m), nadaljevali smo brez opreme pet minut, saj smo se po isti poti vrnili po njih in nadaljevali na naslednjo bližnjo goro Agios Antonios (2816m). Po zaključku zadnjega vzpona nas je samo čakala pot do bivaka, ki se je v dežju zelo dolgo vlekla. V bivaku nas je pričakalo mnogo litrov vode za kuhanje juhe in ležišča z odejami. Po narejenem kosilu smo se vsi s spancem odpočili noge in zvečer igrali karte ter si ponovno skuhali juhe ter noodle. Zunaj je na 2400 m še naprej deževalo. Po večerji nas je samo še čakal spanec in priprava za naslednji dan.
Jan
3. dan
Začel se je deževno. Zaradi slabega vremena smo s hojo začeli kasneje kot ponavadi. Namesto da bi začeli hoditi ob 7, smo odrinili ob 11h, ko je naliv ponehal. Začetek je bil odličen, saj smo prehodili precej veliko razdaljo zelo hitro, poleg tega pa ni deževalo. Tako smo se brez padavin povzpeli tudi na Kalogeros (2701 m), kjer je bil zaradi megle zelo slab razgled. Za tem smo se začeli spuščati, česar smo bili precej veseli, dokler nas niso kaplje spravile v slabšo voljo. V dolino smo hodili po ozkem grebenu, poraščenem s travo, ki je zaradi dežja prav hitro postala spolzka. Dogovorili smo se, da bomo jedli, ko pridemo do koče, ki je bila v trenutku dogovora približno 6 kilometrov zračne razdalje stran. 6 kilometrov se nam ni zdelo veliko vendar v tistih razmerah se je enostavna pot precej zapletla. Po mokri travi smo se v megli spuščali h koči, kjer smo želeli pripraviti drugi topel obrok tisti dan. A ko smo slekli mokra oblačila, samo pojedli tortilije s pašteto, ker je bila ura že precej pozna, do prenočišča pa še skoraj 4 kilometri. Na našo srečo je sonce posijalo ravno, ko smo se odpravili od koče, bilo pa je še ravno dovolj toplo, da je posušilo naša popolnoma premočena oblačila. Pot do prenočišča ni bila zahtevna, je bilo pa zato zahtevnejše iskanje primernega prostora za šotor. Na grebenu je bilo zelo malo rabnih lokacij, če je bil kakšen prostor dovolj raven pa je bil preraščena s podrastjo. Ko smo se končno ustalili, smo samo postavili šotore in popadali v spalke.
Žan
4. dan
Zadnji dan naše odprave smo se zbudili v šotorih med praprotjem. Pot smo začeli ob 7h zjutraj. Zadnji dan smo imeli nalogo, da na vsaki točki predstavimo njene posebnosti in posnamemo kratki filmček. Prva točka je bila cerkev, na kateri naj bi prvotno prespali, vendar zaradi dileme ali je tam dobro za spati ali ne, smo poiskali prostor za spanje drugje na poti. Druga točka naj bi bile ruševine Choros Leibethron, vendar so bile obdane z ograjo in pod kamerami, zato nismo šli preko ograje. Tretja točka je bil muzej Olympus, kjer smo imeli lepo doživetje, kjer nam je zgodovino, nastanek, znamenitosti nastanka Olimpa prikazal na zanimiv in poucen način kustos muzeja, kjer nam je predstavil tudi drage kamne in njihov nastanek ter tudi veliko zgodovinskih znamenitosti in teorij. Na gradu Platamon smo si ogledali obzidje, cerkev, stolp kjer so pred nekaj stoletji živeli tamkajšnji ljudje. Z gradu je lep razgled na Olimp in mesto pod gradom, ki je strateško postavljen, saj je tam potekala trgovska pot. Od gradu smo pot nadaljevali proti zadnji točki, kjer smo preživeli še ostanek tedna.
Rok
© 2024 Mepi Krško