Obetala se nam je nova zgodba, ki pa se ni zgodila. Na vidiku je bila planina v Kamniških Alpah, a je bila predaleč. Tako daleč, da se ji odprava preprosto ni posvetila. Premalo energije ali preuranjene odločitve ter splet življenjskih okoliščin so jadra obrnili drugam. Bližje, le nekaj kilometrov stran. Ko je zjutraj zmrznjen sneg škripal pod nogami, je bilo jasno, da je pogled na zimo bistveno bolj prijazen skozi okensko šipo.

Obetala se nam je nova zgodba, ki pa se ni zgodila. Na vidiku je bila planina v Kamniških Alpah, a je bila predaleč. Tako daleč, da se ji odprava preprosto ni posvetila. Premalo energije ali preuranjene odločitve ter splet življenjskih okoliščin so jadra obrnili drugam. Bližje, le nekaj kilometrov stran. Ko je zjutraj zmrznjen sneg škripal pod nogami, je bilo jasno, da je pogled na zimo bistveno bolj prijazen skozi okensko šipo.


Z Nikom sva edina ostala. Prav neverjeten se mi zdi ta fant in njegova odločenost, da stori, kar se je odločil. V resnici ni bilo niti pomembno, kam bi zavila, le da se bi dogajalo. Na Veliki Javornik sva odšla po karseda direktni liniji, si mimogrede ogledala Ubijavnik, ki se je poskušal odeti v ledeno preobleko, a čas še ni bil pravšnji, čeprav je potok sam že poledenel. Z vrha sva se obrnila proti Zabukovju in po planinski poti dosegla Mrzlo planino. Užitek na poti je bil kar pravšnji - zimska idila in gaženje po deviškem snegu nama je dalo poleta, da sva prehojene kilometre hitro puščala za sabo in uživala v čudovitih razgledih na zimske meglice, ki so se klatile po brežiško-krškem nižavju. Najino prvotno idejo priti na Lisco pa sva tam nekje spremenila v spust proti Sevnici. In to ne kakršenkoli. Pod Ajdovskim gradcem sva krenila s poti in začela iskati čim večje klance med zaselki severno od Sevnice. Na koncu sva le ujela vlak, zaradi katerega se nama je na koncu celo mudilo.

Kategorije: Treningi