SNEŽNIK

Trening se začne z zgodnjo budnico ob 4:30. Vsak mepijevc je pobran na različni lokaciji in približno ob 5:00 se odpravimo na pot. Poti se verjetno nobeden ne spomne ker smo vsi dremali kot »medvedi«.

Ob prihodu je Jan pojedel svoj prvi sendvič, nato smo se pa počasi odpravili na pot, katera se je začela v Leskovi dolini. V prvem delu poti smo hitro ugotovili, da nobeden ni naložil tracka, zato smo se nekaj časa orientirali po markacijah. Lumpi je seveda nekje vmes našel najbolj blatno lužo v celem gozdu in se v njej seveda ohladil. Navsezadnje smo track naložili in zakorakali v strmo zaraščeno brezpotje. Po nekaj kilometrih popraskanih nog smo se vrnili na makadam in nato se na pravo planinsko pot. Sedaj sta bila pred nami dva glavna vzpona, ki smo ju premagali brez večjih težav. Drugi je bil še posebno zanimiv, ker smo ga prehodili brez, da bi se tega sploh zavedali. Sedaj nas je bil pred nami še zadnji vzpon dneva katerega smo prehodili v približno 20 minutah. Na vrhu smo se spočili, sonce nas je malo zažgalo, lumpi pa malo poslinil. Na vrhu smo se tudi malo okrepčali in dotočili vodo, katere smo vzeli vsi eden liter premalo. Bil je lep sončen dan brez oblačka na nebu, a morja se vseeno ni videlo. Nato smo se odpravili v dolino po grebenu v zavetrju vršičkov, kjer smo občutili pravo poletno soparo, ampak smo kar hitro prišli v osvežilen zasenčen gozd. Označena gozdna pot se je hitro spremenila v zaraščeno in neoznačeno brezpotje v, katerem smo ponekod srečali malo »sketchy« spuste, vendar smo jih že nekako obhodili. Kmalu za tem smo vendar le našli enako pot, kot za vzpon, po njej nadaljevali do makadama in nato do kombija. Zdaj pa »Out of the frying pan and into the fire«, seveda govorim o kombiju, ki je bil kar pestro nad temperaturo vrelišča vode, kar ja pomenilo, da je bila naslednja destinacija Cerkniško jezero. Prevoza do jezera se ne spomnim, ker sem ga prespal. Jezero je bilo osvežilno, čeprav je imelo 22 stopinj. Na robu jezera smo našli tudi jamo polno komarjev, žab in še marsikaj drugega. Medtem ko smo se kopali, se je Lumpi odločil, da je žoga drugih ljudi za njega, prioriteta števila 1, in je bolj pomembna od besede lastnika. Ko smo ga končno zvlekli iz vode je smrdel še bolj, kot takrat ko se je skopal v blatni luži. Zadnja destinacija dneva je bila še najbližja picerija, kateri je zmanjkalo kalamarov, kar pomeni, da so se nekateri malo bolj najedli od drugih.

Brin L.