januar 2024

Snežnik

Mepi trening ZLATE in BRONASTE SKUPINE na najvišji slovenski nealpski vrh 

delavnica z lavinsko žolno
IMG_20240120_131411-scaled[1]
proti vrhu
  • Dolžina ture

    12 km

  • Težavnost

    Lahka snežna tura po lepem vremenu, deloma zelo vetrovno

  • GPX

pogled na vrh s kočo
Koča Draga Karolina

Rok Vintar, ki se je na Mepi treningu na Snežnik že povzpel poleti iz Leskove doline, je svoj zimski Snežnik doživel takole:

Trening se je začel zjutraj z zborom pred hotelom v Krškem ob 6.00. Z dvema kombijema smo nadaljevali pot proti Sviščakom, kjer smo začeli pohod. Ko smo prispeli, nas je malo presenetil močan veter, ki je sneg nosil vsepovsod. Ko smo bili vsi zbrani, smo začeli hoditi proti vrhu. Mislil sem, da bo več snega kot ga je bilo, vendar je bilo vseeno lepo videti okolico pokrito z snežno odejo. Med potjo smo se nekajkrat ustavili, da smo kaj pojedli ali spili. Ko smo prispeli na vrh, je bil razgled čudovit. Kljub izjemnemu razgledu z vrha, ga nismo dolgo občudovali zaradi zelo močnega vetra, ki je nekatere kar prestavljal sem ter tja. V koči smo si lahko odpočili in si nabrali novih moči za spust. Lahko smo si naročili joto in štrudelj, oboje je bilo zelo okusno. Spust je bil pričakovano dvakrat hitrejši kot vzpon. Ni prišlo do večjih zdrsov, saj smo opazovali, kje lahko in kam ne smemo stopiti, da nam ne zdrsne. Imeli smo tudi predstavitev uporabe lavinske žolne pri iskanju in reševanju ponesrečencev iz snega. Na poti domov smo se ustavili v piceriji in se najedli. V Krško smo se vrnili prišli ob 19.40h.

Jakob Mlakar, član bronaste skupine Suhi les, je svoj dan na Snežniku opisal takole:

V soboto 20.1.2024, je bil organiziran MEPI trening na Snežnik. Treninga smo se udeležili v lepem številu: vsi bronasti MEPIjevci in štirje zlati. Ob 6.uri zjutraj smo se zbrali na parkirišču pred hotelom City v Krškem . Z manjšimi zamudami nekaterih članov in težavo z nenajdenim kombijem smo okoli 9.00 prispeli na Sviščake, ki so izhodišče za Veliki Snežnik. Od tod je označena pot do vrha 2h. Ob 9.30 smo začeli vzpon na najvišji vrh kraške planote Snežnik, na vrh pa smo prišli okoli 11.30. Na 1796 metrov visokem razglednem vrhu je zelo mrzlo in močno pihalo, zato smo na vrhu samo naredili skupinsko fotografijo in se odšli pogret v kočo, kjer smo se tudi pošteno najedli. Okoli 13.00 smo se odpravili z vrha navzdol proti parkirišču. Pred odhdom domov smo na Sviščakih vadili še uporabo lavinskega trojčka, potem smo se odpravili na pizzo in domov. Trening je bil precej kratek in nezahteven.

pod kočo
v koči
Multi lingua »