Zgodaj zjutraj nedaleč stran od predora, ki infrastukturno ločuje slovansko kolonijo iz 6. stoletja od potomcev Bavarcev, ki so se morali umikati pred valov ozemlja željnih poljedelcev, v svoji, tedaj zelo eksplicitni, nameri, se mepi skupina iz 21. stoletja  poda na eksperimentalno delo na rob območja gorske verige, ker se jug stika s severom tudi geomorfološko. Osvajalni duh poljedelskih prednikov zaživi v njih štirih in v trenutku, ko finančno optimizirajo položaj stoječega prevoznega sredstva v naslednjih sedmih urah, se njihovi pogledi usmerijo navzgor. Smučišče brez vlečnih naprav se počasi polni s pohodniki in turnimi smučarji. Sledi razdelitev planinske opreme in tehničnih pripomočkov. Nekdo tisti trenutek misli, da je nekdo vzel opremo zanjo, tisti drugi pa, da je  za svoje tehnične pripomočke za hojo po ledu poskrbela sama. Ta zmotnost v prepričanju dveh bo kasneje povzročila, da en par derez ostane v prtljažniku, odet v roza vrečko. Obisk na vzponu po Centralni grapi bo štri ure kasneje okrnjen, v takrat že odprti planinski postojanki pa bo ob slastnih štrukljih prebranih dodatnih 150 strani angleške knjige, kar bo minimaliziralo škodo slabega načrtovanja.

Na jugu se sramežljivo kaže sonce nad Hajnževim sedlom, severna stran Velikega vrha Košute se nad meglicami mrzlega jutra nastavlja žarkom, ki počasi predirajo sivino. V vzponu h koči po robu nadelanih smučarskih površin proti Domu na Zelenici je zabeleženo, da je pot ob robu smučin dodobra utrjena in nadelana s stopi predhodnikov, snežna površina pa je na trenutke poledenela.  Koča je ta trenutek še zaprta, a bo kasnejše brnenje ratracka oznanjalo, da prihajajo oskrbniki in da bo ta vikend veselo.

Nedaleč stran od koče Matic najde bivak, v katerem simulira počitek, ki ga nijno potrebuje zaradi neprespane noči. Skupina nenadoma ugotovi, da lokacija ne ustreza tehnološkim zahtevam dneva. 4G+… Potreba po signalu se iz minute v minuto veča. Pot v Suho Ruševje in potem proti Vrtači postane tako nezanimiva, saj v tej smeri signal slabi, do desete ure je potrebno pokrbeti za oddajanje v živo. Ostane le Vrh Ljubeljščice, ki je v zgornjem delu pomrznjen. Dereze opravijo svoje, vrh je dosežen, pogled na severno steno Begunjščice pa v trenutku postreže z najlepšo snemalno kuliso. V takšni pisarni ni težko delati. Prične se z izkopom luknje za bivak in sondiranjem, nadaljuje pa se z iskanjem v snegu skrite lavinske žolne in z vrvno tehniko, kjer sodelujoči ponavljajo izdelavo sidrišča s cepinom ter tehniko spuščanja in samovarovanja na vrvi.

Turni smučarji, ki se nedaleč stran nastavljajo soncu, z zanimanjem zrejo dogodke, misleč, da gledajo usposabljanje GRS in ne vedoč, da je telefon v njihovi bližini, lociran natanko na vrhu Triangla, zakopan v sneg, ključna točka signala za snemalko, ki posreduje v živo signal v delavnico MSTeamsov Srednje šola Krško.  Vse za potrebe informativnega dneva. Kaj moramo delati za boljši vpis dijakov:) Ne preveč prepričani, da kdo sploh gleda naš prenos v živo na prenosniku v vetrini Mepi muzeja na CKŽ 131, vztrajamo kakšne tri ure.  Kasneje se bo eden od firbčnih smučarjev dobronamerno odločil pospraviti Xiaomi tehniko v kapo svojega nahrbtnika, signal bo posledično začel nihati in šele ob predaji najdenega predmeta lastniku pa mu bo postalo jasno, da je pospravil oddajnik. 

Pred spustom do koče po zdaj že močno zmehčanemu snegu še pomalicamo.  Ponekod se predira do pasu, a gravitacija poskrbi, da pridemo do koče v nekaj minutah. 

V Centralni grapi je nekaj prometa, kateremu se pridruži še mepi trojica.  Malo pod kočo si po udobnih stopih nabira višinske metre in se nenadoma  znajde sama pred ostenjem, kjer si preventivno nadane dereze.

Nadaljuje v grapo.Uživaško…

Po slabi uri doseže vrh grebena, nato pa takoj še Veliki vrh Begunjščice. Nekaj postanka in obvezno fotografiranje na vrhu, kjer se  v trenutku aktualizira vsota vseh občutkov dneva vseh prisotnih. Pred spustom po Šantanskem plazu se izvede še vaja zaustavljanja s cepini.  Sneg je na vršnem grebenu že močno ojužnil. Gašper in Matic si oddahneta, saj spust po zgoraj pomrznjenem Šentancu ni tako težek kot je kazalo od daleč. Stopi so izraziti, razmere pa idealne. Matic se trudi spuščati kar po riti, a mu je v nekem trenutku, tudi ob sugestiji prisotnega, hitro jasno, da to  vseeno ni najboljša ideja. Kasneje se spoprijatelji z ostarelo planinko, vsebina pogovora piscu prispevka ostaja neznana, je pa planinka nad Maticem močno navdušena.

Piscu prispevka je jasno, da tako dobrih pogojev na severni strani Begunjščice ne najdeš zlepa, kar bo kasneje povedal tudi bralki skandinavske noir kriminalke, ki je ob vznožju grape čakala v pričakovanju, da pove še svojo plat doživetij. Ta bo kasneje, ko bo izvedela za podrobnosti vzpona, obžalovala, da ni šla zraven, še vedno očitajoče, da nekdo ni poskrbel za njeno opremo. 

Vsi soudeleženi v mepi treningu, zadovoljni nad sabo, opazujejo pri spustu k  avtu številne smučarje, ki v nasprotni smeri lezejo v kočo. Visokogorski turizem. 

Klic po hrani postane izrazitejši s pogledom na spletni meni gostilne Kozuc, kjer pod predelanim kozolcem v središču Tržiča pospravimo vase nekaj italijanske kuhinje… Odsotnost kelnarce za šankom, ki pometa pred gostilno, ni moteča, zato si s pijačo postrežejo kar sami. Vsekakor priporočen obisk.

Dneva pa še ni konec. Na poti po obronkih močvirja se čas v trenutku ustavi. Slovanska plemena, ki so se v 6. stoletju priseljevala iz kraške, posavske, gorenjske, obsoške, koroške ter obmurske smeri, najdejo takisto skupno mesto prav tu, kjer so živeli mostiščarji. Že takrat je bilo jasno, da migracije ne bodo enostavne. Najprej je bilo potrebno zbrcati stran Langobarde in zdraditi nove prometne povezave. Trgovske in strateške potrebe so narekovale gradnjo cest, da postane že prej z Rimom zgrajeni Atrans, kjer danes prav zaradi dnevnih migrantov prekomerno pečejo ob pustu krofe,  most med dvema svetovoma. Vrata so zdaj usmerjena v vse smeri in vsaj dvakrat dnevno doživi sodobni človek na Ringu prometni infarkt,  vsej tehologiji in moderni logistiki navkljub.  Želja po kvizu potomcev nam južnih slovanskih plemen tako v trenutku postane le pobožna želja, Mokka se odloči za sizifovstvo navigiranja med istomislečimi po ozkih ulicah mesta nevedoč, da temu tudi Mepi Krško ni kos. 

Včasih je potrebno le počakati